Glasbila

Haloška žvegla

Haloška žvegla (haloška prečna flavta) Vrhunska popolnost zgodovinskega spomina

Roke  izkušenega  mojstra  so  iz  zakladnice  slovenske  ljudske  ustvarjalnosti  obudile  haloško  žveglo. Nekoč so jo izdelovali le na ožjem območju Spodnjih Haloz. Prvi  pisani  podatek  o  haloških  žveglah  domnevno  sega  v  daljno  leto 1487,  v  dnevnik  obiskovalca  majšperškega  viteza,  ki  je  opisoval  večerni  sprejem  na  gradu.

Žveglo so stružili po posebnih merah iz slivovega lesa in jih glede na velikost poimenovali kar po številkah (od enke do devetke). Štirka, petka in šestka sta najbolj primerni za igranje.

Izdelana  je  iz  sredice  lesa  slive.  Haloška žvegla ima značilno obliko. Oba konca sta poudarjena. Levi konec ima večjo odebelino, desni pa nekoliko manjšo. Izdelava haloške žvegle je zelo zahteven proces, pri katerem je potrebna velika natančnost.

Haloška  žvegla  navdušuje  s  svojo  vitko  eleganco,  toploto  lesa  in  čudovitim  zvokom.